- Pripravljenost ni prosti čas: na dneve s pripravljenostjo je bilo razpoloženje zjutraj slabše, spremenil se je tudi kortizolni odziv ob prebujanju (Dettmers et al. 2016, 132 oseb).
- Šele delo v prostem času moti odklop: v dnevniški študiji je nuja, da takoj odgovoriš, delovala šele prek dejanskega dela na telefonu (Cambier et al. 2019).
- Združena obvestila se odrežejo bolje kot stalna: združevanje 3-krat na dan je prineslo več pozornosti in manj stresa. Povsem brez obvestil se je povečala skrb, da bi kaj zamudil (Fitz et al. 2019, 237 oseb).
- Ustrezna meja je individualna: ločevanje dela in zasebnega samo po sebi ni boljše od mešanja. Šteje, ali ustreza lastni želji (Kreiner 2006).
- Konkreten načrt pomiri glavo: kdor določi, kdaj in kako bo odprta naloga opravljena, ga ta redkeje preganja (Masicampo in Baumeister 2011).
- Stanje študij ima vrzeli: raziskani so bili skoraj samo zaposleni, večinoma s samoporočanjem, vsi podatki pa izvirajo iz časa pred ChatGPT.
Zaposlenim v najboljšem primeru pravilo določa, ali službeni telefon ob 19. uri še zvoni. Samostojni podjetniki in podjetniki to mejo postavijo sami. Zato se pri stalni dosegljivosti splača pogledati v raziskave, saj razlikujejo natančneje kot občutek. Ta prispevek razvršča 15 študij v 4 teme: dosegljivost po koncu dela, obvestila, meje med delom in zasebnim ter načrtovanje. Na koncu sledi umestitev za delo z UI, jasno ločena od ugotovitev. Kdor ravno uvaja UI v podjetje, tu najde podlago za pravila, ki veljajo ob orodjih.
Stalna dosegljivost po koncu delovnika in odklop
Najjasnejšo ugotovitev prinaša študija, ki je iste osebe primerjala na dneve s pripravljenostjo in brez nje. Dettmers s sodelavci je leta 2016 spremljal skupaj 132 oseb po 4 dni s pripravljenostjo in 4 dni brez nje, pri 51 izmed njih je bila dodana meritev kortizola v slini. S pripravljenostjo je bilo razpoloženje zjutraj slabše, tudi kortizolni odziv ob prebujanju je bil drugačen. Slabše razpoloženje avtorji pojasnjujejo z manjkom nadzora nad lastnim prostim časom, za kortizol te povezave niso našli. Njihov sklep: ure pripravljenosti se ne dajo šteti kot prosti čas.
2 dnevniški študiji si telefon ogledata natančneje. Pri Derksu s sodelavci (2014, 70 zaposlenih, 268 zabeleženih dni) je več dela na pametnem telefonu zunaj delovnega časa spremljalo manj sproščanja in zato več izčrpanosti. Učinek je bil posebej močan pri ljudeh, katerih delovno mesto pričakuje ločevanje dela in zasebnega. Cambier s sodelavci (2019, 80 zaposlenih) je ločil željo po odzivu od dejanskega odzivanja. Sama želja ni neposredno motila sproščanja, motilo ga je šele delo na telefonu.
Metaanaliza zadevo zajame širše. Wendsche in Lohmann-Haislah sta leta 2017 analizirala podatke iz 86 publikacij s 38.124 osebami. Miselno odklapljanje je spremljalo manj izčrpanosti, boljši spanec, večje zadovoljstvo z življenjem in nekoliko boljša uspešnost, delo v prostem času pa bistveno manj odklapljanja. S fiziološkimi meritvami stresa povezave nista našla, pri ustvarjalnosti celo negativno.
Slika kljub temu ni povsem enoznačna. Pregled 78 študij (Schoellbauer et al. 2023) rezultate o delu zunaj delovnega časa označuje za nejednotne. Avtorji razlikujejo: pogosto, kratko delo zunaj delovnega časa obremenjuje, daljše strnjene enote lahko koristijo. Zasebni čas se izgubi v obeh primerih.
Za samozaposlene to pomeni: načrtovan delovni blok zvečer je nekaj drugega kot stalna dosegljivost, pri kateri na sporočilo odgovarjaš vsakih 20 minut. Odprto ostaja vprašanje, ki zaposluje mnoge: ali odklop moti že samo gledanje poslovnih terminov na zasebnem telefonu, ni raziskala nobena od študij.
Obvestila zbirati namesto izklopiti
Že posamezno obvestilo stane koncentracijo. V laboratorijskem eksperimentu Stothart in sodelavcev (2015) so udeleženci med nalogo pozornosti prejeli klic ali SMS, na katerega se niso odzvali. Zgolj obvestilo je poslabšalo uspešnost podobno močno kot aktivna uporaba telefona.
Očitni sklep bi bil vse izklopiti. Proti temu govori terenski poskus. Fitz s sodelavci je leta 2019 skupaj 237 oseb razdelil v 3 skupine: obvestila kot doslej, zbrana 3-krat na dan ali nobenih. Skupina z zbranimi obvestili je poročala o več pozornosti, boljšem razpoloženju, več nadzora nad lastnim telefonom in manj stresa. Skupina brez obvestil skoraj ni imela koristi, imela pa je več strahu in več skrbi, da bo kaj zamudila. Stranski stavek v izvlečku za skupino z zbranimi obvestili navaja tudi manjšo produktivnost, kar nasprotuje ostalim podatkom. Polnega besedila za to nisem preveril.
Za e-pošto pridejo Kushlev in Dunnova (2015) do podobnega rezultata. 124 odraslih je en teden preverjalo e-pošto samo 3-krat na dan, en teden pa neomejeno. V omejenem tednu so imeli manj dnevnega stresa.
Načrtovan pregled na iPhone
iOS obvestila združuje z načrtovanim povzetkom: Nastavitve > Obvestila > vklopi Načrtovani povzetek, določi čase in pod „Od A do Ž“ izberi aplikacije, ki naj prihajajo zbrane. Za vsako aplikacijo lahko pod „Dostava obvestil“ izbereš med „Takojšnja dostava“ in „Načrtovani povzetek“ (Apple podpora).
Telefon in opomniki iz koledarja naj prihajajo takoj, sicer se opomnik na termin morda pojavi šele po njem. Za e-pošto, sporočilnike in projektna orodja ustreza zbrana dostava. Študije so delale s 3 časi na dan. Ali 2 časa delujeta enako, te študije niso raziskale.
Android in Google Pixel
Za naprave Pixel Googlova pomoč ne opisuje načrtovanega pregleda, kot ga ima iPhone. Obstajajo načini, kot je „Ne moti“ (načrtljiv, a samo utiša), odlaganje posameznih obvestil, od Androida 14 funkcija „Zmanjšaj ponavljajoča se obvestila“ in povzetki obvestil z UI. Na Pixlu združevanje obvestil uspe takole: poslovne aplikacije naj dostavljajo brez zvoka in vibriranja, ob stalnih urah pa sam pogledaš, telefon in koledar ostaneta glasna. Naprave drugih proizvajalcev imajo deloma lastne funkcije.
Meje med delom in zasebnim
Dolgo je veljalo priporočilo, naj se delo in zasebno čim bolj povezujeta. Kreiner je to leta 2006 z anketo med 325 zaposlenimi postavil pod vprašaj: konflikt, stres in zadovoljstvo so povezani z ujemanjem, torej s tem, ali dejanska ločitev ustreza temu, kar si kdo želi. Rothbard, Phillips in Dumas (2005, 460 zaposlenih) so isto pokazali z druge strani. Kdor si želi ločitve, je bil pri ponudbah, ki mešata, na primer varstvo otrok na delovnem mestu, bolj nezadovoljen in manj vezan na podjetje, pri ponudbah, ki ločujejo, na primer drsni delovni čas, pa bolj vezan. Več ponudb ni samodejno boljše. Tretja anketa (Park, Fritz in Jex 2011) je ugotovila, da sta želja po ločitvi in norma ločitve povezani z boljšim odklopom, deloma zato, ker se doma uporablja manj delovne tehnike.
Kako ljudje ohranjajo svojo mejo, opisujejo Kreiner, Hollensbe in Sheep (2009) v 2 kvalitativnih študijah. Odkrili so 4 vrste taktik: prek vedenja, časa, prostora in komunikacije. Kot kršitev meje se šteje tisto, kar prelomi sam želeno mejo, ne vsak stres.
Za samozaposlene je 4 taktike mogoče neposredno prenesti. Naslednji primeri so praktična priporočila, izpeljana iz študije, a posebej niso bila raziskana:
- Vedenje: ločene številke ali naprave za delo in zasebno, poslovni koledarji na zasebnem telefonu največ za branje in brez opomnikov.
- Čas: fiksna časovna okna, v katerih se odgovarja na povpraševanja, z rezervo za nujno.
- Prostor: Delovne naprave ostanejo na delovnem mestu, tudi če je to v lastni hiši.
- Komunikacija: zaveza, kot je „odgovor v enem delovnem dnevu“, odkrito navedena v podpisu, na spletni strani in pri uvodnem pogovoru.
Zadnja točka zasluži težo. Stalno dosegljivost samostojni podjetniki omejijo sami, izrečena zaveza pa ustvarja zanesljivost, ne da bi zahtevala stalno prisotnost. Kdor ve, do kdaj pride odgovor, bo verjetno redkeje pisal drugič.
Načrtovanje z rezervo
Neopravljene naloge se oglasijo same. Masicampo in Baumeister sta leta 2011 v laboratorijskih eksperimentih pokazala, da se neopravljeni cilji vsiljujejo v misli in poslabšajo uspešnost pri drugih nalogah. Konkreten načrt, kdaj in kako bo cilj opravljen, to vsiljevanje konča, čeprav je naloga še odprta. Za konec delovnika se prenos ponuja, a ni raziskan: kdor ob koncu dela odprte točke zapiše s kdaj in kako, jih bo verjetno redkeje v mislih odnesel domov.
Načrti pa potrebujejo manevrski prostor. Parke in sodelavci so leta 2018 analizirali dnevne ankete čez 2 tedna. Načrtovanje je šlo z več zavzetosti in boljšo dnevno uspešnostjo, a se je ta učinek v dneh z mnogimi prekinitvami oslabil. Kdor je prekinitve načrtoval vnaprej, torej premislil, kako ravnati z njimi, je imel koristi tudi v nemirnih dneh. Prenešeno na koledar je to izpeljava: dnevni načrt brez prostega časa za klice in povratna vprašanja bi verjetno prenesel manj kot načrt z rezervo.
Tretja študija zadeva gospodinjstvo, ne podjetja. Daminger je leta 2019 opravila skupaj 70 intervjujev s 35 pari o miselnem delu v gospodinjstvu: razmišljanje vnaprej, iskanje možnosti, odločanje, nadzor. To delo je obremenjujoče, pogosto nevidno in pogost vir konfliktov, več ga prevzemajo ženske. Prenos na samozaposlene je razlaga, ne ugotovitev: tudi v podjetju je držanje odprtih točk v glavi delo, ki ga ni v nobenem koledarju.
15 študij na kratko
Vsi podatki izvirajo iz izvlečkov, torej povzetkov študij. Celotnih besedil nisem prebral. Povezave PubMed prikažejo povzetek prosto, povezave DOI vodijo k založniku.
| Študija | Raziskano | Rezultat |
|---|---|---|
| Kreiner 2006 | Anketa, 325 zaposlenih: želja po ločevanju in dejansko ločevanje | Ujemanje je povezano s konfliktom, stresom in zadovoljstvom. |
| Rothbard, Phillips, Dumas 2005 | Anketa, 460 zaposlenih: mešajoče in ločujoče ponudbe | Kdor želi ločitev, je pri ponudbah, ki stvari mešajo, bolj nezadovoljen in manj vezan, pri ponudbah, ki stvari ločujejo, pa močneje vezan. |
| Kreiner, Hollensbe, Sheep 2009 | 2 kvalitativni študiji: taktike za lastno mejo | 4 vrste taktik: vedenje, čas, prostor, komunikacija. |
| Park, Fritz, Jex 2011 | Anketa med zaposlenimi: ločevanje, norme, tehnika doma | Želja po ločitvi in norma ločitve sta povezani z boljšim odklopom. |
| Wendsche, Lohmann-Haislah 2017 | Metaanaliza, 86 publikacij, 38.124 oseb | Sproščanje je povezano z manj izčrpanosti in boljšim spanjem, delo v prostem času pa z manj sproščanja. |
| Schoellbauer et al. 2023 | Pregled 78 študij od 2007 do 2021 | Neenotno: pogosto delo izven delovnega časa obremenjuje, daljše enote lahko koristijo. |
| Dettmers et al. 2016 | 132 oseb, vsaka po 4 dni z pripravljenostjo in brez nje, kortizol pri 51 | Z pripravljenostjo slabše jutranje razpoloženje in spremenjen kortizolski odziv ob prebujanju. |
| Derks, van Mierlo, Schmitz 2014 | Dnevniška študija, 70 zaposlenih, 268 dni | Več dela na pametnem telefonu zunaj delovnega časa, manj odklopa, več izčrpanosti. |
| Cambier, Derks, Vlerick 2019 | Dnevniška študija, 80 zaposlenih: želja po odgovarjanju | Šele dejansko delo na telefonu moti odklop. |
| Stothart, Mitchum, Yehnert 2015 | Laboratorijski eksperiment: klic ali SMS med opravljanjem naloge | Samo obvestilo poslabša uspešnost. |
| Fitz et al. 2019 | Terenski eksperiment, 237 oseb: kot doslej, združeno, nobenih | Združeno je bolje kot stalno, in to brez večjega strahu, da bi kaj zamudil. |
| Kushlev, Dunn 2015 | Eksperiment, 124 odraslih: e-pošta 3-krat na dan ali neomejeno | Manj dnevnega stresa v omejenem tednu. |
| Parke et al. 2018 | Dnevne ankete čez 2 tedna: načrtovanje in prekinitve | Načrtovanje pomaga, a pri mnogih prekinitvah le, če so te vnaprej načrtovane. |
| Masicampo, Baumeister 2011 | Laboratorijski eksperimenti: misli na neopravljene cilje | Konkreten načrt konča miselno prerivanje. |
| Daminger 2019 | 70 intervjujev s 35 pari: miselno delo v gospodinjstvu | Premišljevanje vnaprej in nadzorovanje obremenjujeta in sta pogosto nevidna. |
Vrzeli v stanju raziskav in umestitev za delo z UI
Vrzeli v stanju raziskav
Dokazi imajo jasne meje. Raziskani so bili skoraj izključno zaposleni, večina študij temelji na samoporočanju in kaže povezave, ne vzrokov. Poskusi so izjema (Stothart, Fitz, Kushlev, Masicampo), zraven pride primerjava istih oseb na dneve s pripravljenostjo in brez nje (Dettmers). Za samostojne podjetnike brez zaposlenih in stalno dosegljivost ustrezne študije nisem našel. Prenos na samostojne podjetnike in podjetnike je zato izpeljava, čeprav bi mehanizmi, na primer manjko nadzora nad prostim časom, zanje veljali enako.
Umestitev: višji delovni tempo od uvedbe ChatGPT
Ta razdelek je umestitev, ne ugotovitev študije. Vseh 15 študij temelji na podatkih iz časa pred ChatGPT, ki ga je OpenAI konec novembra 2022 objavil. Tudi pregled iz leta 2023 ovrednoti študije do leta 2021.
Od takrat se je delovni tempo v mnogih podjetjih verjetno spremenil. Orodja z UI v nekaj minutah dostavijo osnutke, analize in raziskave, agenti UI pa samostojno opravljajo delne korake. Zato prihaja več vmesnih stanj, vprašanj in potrditev v krajšem času. Študije o tem, ali to krepi posledice stalne dosegljivosti, nisem našel. Moje branje: pravila iz študij z UI postajajo prej pomembnejša. Agent lahko svoje rezultate sporoča zbrano prav tako kot predal, potrditve pa je mogoče postaviti v fiksna časovna okna namesto čez ves dan.
Kako taki poteki dela izgledajo v vsakdanu, pokažem vsako nedeljo v novicah AI Sync.
Vse na tej strani lahko izvedeš brez mene. Nova orodja in spremembe vpisujem sem, vsako nedeljo pa o tem objavim nasvet v novičniku.
K AI SyncS tabo vzpostavim poteke z UI, ki rezultate v stalnih terminih dostavijo skupaj, in s tabo določim, kdo odobri. Na kraju samem od Eisenstadta do Mattersburga in Wiener Neustadta, na spletu po celotnem nemško govorečem prostoru.
Več o temPogosta vprašanja
Kako stalna dosegljivost vpliva na počitek?
V študiji s 132 osebami je bilo razpoloženje zjutraj ob dnevih z obveznostjo pripravljenosti slabše, spremenil se je tudi kortizolski odziv ob prebujanju (Dettmers et al. 2016). Metaanaliza s 38.124 osebami povezuje delo v prostem času z manj miselnega odklapljanja, manj odklapljanja pa z več izčrpanosti in slabšim spancem (Wendsche in Lohmann-Haislah 2017).
Ali naj samozaposleni izklopijo vsa obvestila?
Stanje študij govori za zbiranje. V terenskem poskusu Fitz et al. (2019) z 237 osebami so obvestila, zbrana 3-krat na dan, prinesla več pozornosti in manj stresa. Povsem brez obvestil skoraj ni bilo koristi, je pa bilo več skrbi, da bi kaj zamudil. Klici in opomniki iz koledarja naj še vedno prihajajo takoj.
Kolikokrat na dan naj bi pregledoval e-pošto?
Idealnega števila ni ugotovila nobena od študij. V eksperimentu Kushleva in Dunnove (2015) je 124 odraslih en teden preverjalo e-pošto 3-krat na dan in so imeli ta teden manj dnevnega stresa kot v tednu brez omejitve. Stalni časi dopoldne, opoldne in popoldne so smiseln začetek.
Kako lahko samozaposleni omejijo svojo dosegljivost?
Kreiner in sodelavci (2009) opisujejo 4 vrste taktik: prek vedenja, časa, prostora in komunikacije. Za samozaposlene jih je mogoče uresničiti na primer takole, čeprav ti primeri niso posebej raziskani: ločene številke ali naprave, stalna okna za odgovore, delovne naprave na delovnem mestu in odkrito povedana zaveza, na primer „odgovor v enem delovnem dnevu“. Po Kreinerju (2006) je pomembno, da meja ustreza lastni želji.
Ali študije veljajo tudi za delo z UI?
Podatki izvirajo iz časa pred ChatGPT, konec novembra 2022. Študije o tem, ali hitrejši postopki z UI ugotovitve okrepijo, nisem našel. Mehanizmi, kot so prekinitve z obvestili in manjko nadzora nad prostim časom, pa naj bi veljali neodvisno od orodja. Zbrana sporočila in stalni časi odobritve se dajo nastaviti tudi za postopke z UI.
Spremembe tega prispevka
- 21. oktober 2026Prva različica.
